OBČUTEK VARNOSTI V OTROŠKEM SRCU

Obcutek varnosti v otroskem srcu banner

Za nami so prvi dnevi in tedni šole. Večina otrok je šolsko leto pričela v pričakovanju novih dogodivščin in tkanja novih prijateljstev. V torbi marsikaterega izmed njih so se že udobno udomačili mehki usnjeni Rolly šolski copatki, ki jim zagotavljajo prijetno in kakovostno bivanje v šoli. A ko smo starši oddajali svoje otroke v šolo in se ob tem ponosno čudili, kako hitro odraščajo, je bil letos vseobsežno prisoten tudi nov občutek. Kaj neki je pred nami?

Za nami je pestro in izzivov polno obdobje

Prav vsak od staršev in tudi otrok je v zadnjih mesecih doživljal turbulentno obdobje. Karantena ter šolanje od doma sta bila že sama po sebi dovolj tehten razlog za to. Ko je poleg prišel še vseprisoten strah za zdravje ter negotovost, kaj to pomeni za otroke in družino, je stiska postala še toliko večja.

Resda je bilo obdobje samo po sebi težavno, izrazito povezano z življenjskimi temami, prihodnostjo in varnostjo, celo preživetjem. A prav te teme so v nas zbudile tiste delčke nas, ki običajno kar malo spijo v blaženem miru. Prebudile so našo močno željo po življenju, bivanju, užitku, svobodi ter povezovanju z drugimi in raziskovanju sveta.

Obcutek varnosti v otroskem srcu pestro obdobje rolly copatki

Kako ste se s karanteno soočili vi?

Ujeti v notranje prostore smo marsikdaj imeli občutek, da ne moremo prav zares dihati. Ob šolanju od doma smo starši dobesedno dihali na škrge. Ob vsem delu, skrbeti še za domače učiteljevanje? A istočasno so nas otroci vedno znova spomnili na to, kaj je zares pomembno.

Trenutki, ko smo se od srca nakrohotali. Šli v gozd z družino in preživeli kakovosten čas, ki si ga prej že dolgo časa nismo vzeli zase. Občasno našli trenutke, ko smo samo bili. Skupaj. In kuhali, ustvarjali, se pogovarjali in odkrivali svet v bližini našega doma, kot ga nismo še nikdar poprej.

Seveda za marsikoga ta čas ni bil tako enostaven. Izgube služb, bolezen in strah ter osamljenost so (bili) del sveta marsikoga.

Obcutek varnosti v otroskem srcu novi casi rolly copatki

Novi časi – nove navade

Ko stopamo po novih poteh, pa ob tem ugotavljamo, da je marsikaj ostalo enako. Še vedno smo ljudje, samo naše okoliščine so se nekoliko spremenile. Nova realnost v nas prebuja nove mehanizme, ki so prav toliko težavni kot prinašajo nove priložnosti.

Ko se otroci v šoli srečujejo z novimi pravili, jim marsikdaj ni lahko. Medsebojna razdalja, prepoved stvari, ki so vedno bile samoumevne – objem, poljub, rokovanje s sovrstnikom. Maska čez obraz, da ne morem dihati. Kako otrokom lahko pri tem stopimo nasproti in jim pomagamo, da se bodo v tem obdobju počutili kljub vsemu varne, slišane in razumljene?

Ne glede na to, kaj se zgodi, bo VSE vredu

Poslušajmo jih in se z njimi pogovarjajmo

Kot rutino v dan vnesimo pogovor o doživljanju otroka v šoli ter ga spodbudimo, da z nami deli svoje občutke. Spodbudimo ga, da z nami deli tudi negativne občutke, ki jih doživlja ob spremenjenem poteku pouka. Ob tem bodimo zares prisotni ter mu pokažimo, da so občutki frustracije in tesnobe v takšnih trenutkih ne le sprejemljiv, ampak tudi normalen odziv.

Otroka učimo aktivnega reševanja težav

Pri pogovoru o tveganjih okužbe in drugih strahovih, ga učimo aktivnega spoprijemanja s situacijo kot je upoštevanje zaščitnih ukrepov ter izvajanje higiene. Namesto, da mu zatrjujemo, da on pa zagotovo ne bo dobil korone, se osredotočimo na akcije, ki jih lahko naredi. Učimo otroka, kako se soočiti z občutki in situacijami, v katerih se znajde.

Uporabimo učinkovite tehnike sproščanja

Prav starši smo tisti, ki imamo največji vpliv na to, kako se bodo otroci soočili z novo resničnostjo in okoliščinami, v katerih so. Otrok nas opazuje in glede na to, kar opazi pri nas in drugih, doživlja svoj svet. Cilj staršev je tako – ostati kar se da mirni in iskati načine, da pomirimo sebe. Z različnimi tehnikami sprostitve, dihalnimi vajami, sproščanjem telesa ter pozitivnim in strpnim odnosom do sebe tega učimo tudi otroka.

Osredotočajmo se na majhne stvari

Še toliko bolj kot običajno, pozornost dajmo na trenutke sprostitve, igre in povezovanja.

Pogum, ki buči iz otroških oči

Otroci so tako zelo pogumni in vse, kar potrebujejo, da njihov pogum dobi krila, zaupanje v življenje pa prostor v njihovem srcu, je, da to opazijo pri nas. Mi smo vir, iz katerega izhajajo. In njihov steber. Zato se trudimo, da ne glede na situacijo in negotovosti okrog nas, odrasli in starši sami v sebi (po)iščemo stabilnost in se povezujemo z radostjo v sebi.

Viharji nas bodo tako skuštrali in premetavali, a ne podrli na tla. Otroci ob nas pa se bodo naučili lekcij za življenje – kajti življenje je vedno na nek način turbulentno, če smo iskreni. Korona pa nam omogoča, da se naučimo stati trdno na tleh in kljub vsemu vztrajno iskati in risati svojo pot. Se strinjate?

Obcutek varnosti v otroskem srcu pogum v otroskih oceh